Vsi smo v krizi, razlika je le v (ne)ambicioznosti

Kamorkoli se obrnem, vse nekaj jamra, stoka in se sklicuje na to nesrečno krizo. V krizi je vse, gospodarstvo, politika, ta in oni sistem, vse se ubada s krizo. Pa če se umaknemo za hip z velikih tem, spet ugotavljam, da je celo margina v krizi. Pred dnevi sem pisala o sedmini za našim še edinim društvom ljubiteljev ZFF-ja, danes moram ugotoviti, da je kriza že davno, še pred samo krizo zajela naš kompleten ZFF fandom in enega od njegovih bistvenih sestavnih delov – založnike.

Oh, to bo pa zgodba o majhnem slovenskem tržišču, o subvencijah, o JAK in podobnem, boste nekateri precej ugotovili. Ne, nasprotno! To bo zgodba o srbski firmi Geopoetika, ki se je v kriznih časih prebila med založniško elito z delom Escher’s Loops Zorana Živkovića.


Lani septembra Geopoetika objavila Živkovićev roman v srbščini (Esherove petlje) in v angleščini (Escher’s Loops) v okviru edicije Serbian Prose in Translation (Srbska proza v prevodu). Založnik se je odločil, da isto delo izda istočasno v dveh jezikovnih variantah. Oktobra lani je bil roman predstavljen srbski javnosti. Zaradi velikega zanimanja so organizatorji tik pred zdajci dogajanje preselili v večji prostor. Potlej je pač knjiga krenila na svojo pot med bralce. V Srbiji v srbščini in hrati na tuji trg v angleški izdaji.

Leto dni kasneje pa se zgodi tisto, kar se našim založnikom ne dogaja zelo pogosto. Roman Zorana Živkovića Escher's Loops je nominiran za mednarodno književno nagrado IMPAC Dublin za leto 2010.

Nagrada IMPAC Dublin je namenjena nagrajevanju izjemnih književnih dosežkov, ki so objavljeni v angleškem jeziku. V začetku novembra bodo sporočena imena vseh avtorjev, ki bodo uvrščeni v konkurenco. Naslednje leto aprila bo sporočen ožji izbor, dobitnik nagrade bo znan junija 2010. leta. Toda že nominacija je stvar prestiža in znak kakovosti posamezne založbe ter vsekakor nominiranega avtorja.

Kot zanimivost navajam, da je lani knjižnica Otona Zupančiča v Ljubljani (KOŽ) za to isto nagrado nomirnirala The Succubus Vlada Žabota. Nagrada IMPAC je značilna po tem, da nomirnirajo knjižnice in ne sami založniki.

Hja, kaj pa je to potlej takega, boste porekli. Poanta vse zgodbe ni to, kdo nominira koga, ampak kdo denimo sedi v komisiji te priznane in ugledne nagrade. Lani je dela ocenjevala tudi Vesna Goldsworthy, ki je spisala Izmišljanje Ruritanije in Černobiljske jagode. In gospa Goldsworthy objavlja svoja dela v založbi Geopoetika.

Mimogrede, Goldsworthyevo boste zaman iskali v slovenskem prevodu. Le nekaj naših knjižnic ima njena dela v angleškem in srbskem jeziku, skratka gre za še eno avtorico, ki je naši javnosti skoraj neznana.

Geopoetiki je torej uspelo tisto, kar našim založnikom praviloma ne uspeva. Uspešno je promovirala kar dva svoja avtorja, Goldsworthyevo in Živkovića. Kajti postati eden izmed tistih, ki odločajo, kdo bo dobil to priznano mednarodno nagrado, je pač tudi svojevrsten dosežek, ki priča o kakovosti dela določenega avtorja in hkrati o kakovosti založbe, ki taka dela objavlja.

Kar pa se tiče Geopoetike, ta ista založba posega tudi na druga področja umetnosti. Junija letos so odprli razstavo likovnih del in fotografij, ki so jih inspirirala dela, objavljena v Geopoetiki!

Imamo torej dva primera – uspešno Geopoetiko, ki navkljub krizi vlaga v svoje avtorje, svojo in njihovo promocijo ter na drugi strani zgodbe o majhnem trgu. Resnici na ljubo, v krizi, kakršni smo priča in ki se vse bolj poglablja, vsak trg postaja vse manjši. Navkljub temu pa se najde založba, ki sfinancira istočasno domačo in tujo izdajo in navkljub krizi je Danu Brownu uspelo prodati več kot 1.000.000 izvodov svoje nove knjige v enem dnevu. Že res, da Dan Brown ne piše vrhunske proze, je pa tudi res, da na angleškem govornem področju ravno tako vlada kriza. Tudi tam ostajajo ljudje brez služb, propadajo podjetja, politika je v krizi in tako dalje. In kupci Dana Browna so tudi ljudje v krizi, njegove nove knjige niso kupili samo bogati. Kupovali so jo navadni ljudje.

IMPAC nagrada, kot je v tekstu že omenjeno, je nagrada, pri kateri nomirajo knjižnice. Gre za to, kaj se zdi bibliotekarjem kot strokovnjakom na svojem področju dobro. Tudi knjižnice so kupci. Dejstvo je, da so slovenske knjižnice največji kupec v tej državi ter da mnoge knjige, ki so pri nas izdane, niti ne boste našli v prosti prodaji ali pa je le-ta omejena na posamezne prodajne mreže oziroma regije. Sedaj pa le pomislite, kaj pomeni že sama nominacija za IMPAC nagrado in koliko knjižnic po svetu si bo v teh dneh zaželelo svojim bralcem ponuditi Živkovićevo Escher’s Loops. Kajti tudi visoka kultura ima svoj krog „potrošnikov”. Četudi gre za manjši od kroga, ki kupuje Dana Browna, pa je še vedno dovolj velik, da omogoči založniški hiši soliden zaslužek.

Nam pa v premislek ali je res, da se nič ne splača in da se vložki ne povrnejo. Je res ali gre samo za našo lastno predstavo, da nimamo avtorjev, ki bi se znali kosati s svetovno znanimi imeni oziroma ali smo lansko promocijo Vlada Žabota res znali izkoristiti? Je bila knjižnica KOŽ kaj posebej nagrajena za svojo potezo in trud, ki so jo zaposleni v njej vložili v nominacijo?

Skratka, iskrene čestitke z najboljšimi željami Geopoetiki in gospodu Živkoviću!

Nam pa želim več pogumnih založb, ki si bodo drznile razumeti svoje tržišče kot širši prostor, seči vanj in profesionalno predstaviti slovenska dela in avtorje tudi tujemu trgu. Je res prevod nekega dela strošek ali gre za investicijo, ki se še kako zna povrniti?

Pa še pripis – že v tem trenutku bi lahko želi slavo s knjigo Benke Pulko Pocestnica. Pa smo znali izkoristiti to izjemno žensko in njeno popotniško avanturo? Bi rekla, da žal ne. Kajti že res, da smo v krizi, razlika je le v tem, koliko smo (ne)ambiciozni naspram drugim. Seveda, strašno smo se veselili Martina Strela na Sundance festivalu, ampak, spet žal, tudi njegovega uspeha nismo izkoristili, kot bi ga lahko. Svet globalnih povezav, globalnega tržišča po logiki stvari ne bo pripadal skromnim in neambicioznim; pripadal bo drznim, pogumnim, ambicioznim ljudem in organizacijam, ki si bodo upale seči preko meja in se ne bodo bale oštre konkurence, ki bodo razumele, da nas ne omejujejo ne jezikovne meje in ne prostor, iz katerega izhajamo. Meje so zgolj in samo v naših glavah in nikjer drugje!

 

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information