Kako ceneje do računalnika? Z odprtokodnimi programi in Ubuntujem seveda!

Ubuntu SlovenijaPoleti, ko sem odhajala na morje, sem se poslovila od prijateljev in jim povedala, da me na Internetu ne bo nekaj tednov. Vsi so bili začudeni, ko sem jim zagotovila, da v svojem prostem času nimam nobenega namena, da bi se preko telefona obešala na Internet in s tem recimo na Facebook. Skorajda zgražanje pa je izzvala moja izjava, da nimam prenosnega računalnika in da potemtakem ni teorije, da bi se med dopustom pojavila na Internetu. Doma imam pač 6 let star PC in v letošnjem letu nič ne kaže, da bi ga menjala.


No, vseeno so se stvari obrnile drugače. Moj otrok odrašča in seveda potrebuje svoj računalnik. Ni kazalo drugače, kot da si ogledam ponudbo računalnikov. Jasno, odločila sem se za prenosnega, ker zavzame najmanj prostora. In se pogumno podala v različne trgovine, preučevala kakšne sestavne dele imajo posamezni modeli, za kakšno ceno jih ponujajo in vse, kar je pač povezano s tovrstnim početjem.

Kot veste, v privatnem življenju strogo uporabljam odprtokodne programe in si še vedno nisem premislila, da bi presedlala nazaj na tisti operacijski sistem, ki ga več ne želim imenovati, ker mi je svoj čas požrl nekaj strani mojega teksta (v nadaljnjem besedilu: tisti operacijski sistem ali krajše TOS). Kar je seveda spravljalo trgovce ob pamet. Ko sem zahtevala, naj mi prodajo enak model brez TOS, so me gledali kot osmo čudo sveta, češ kaj takega pa sploh ni mogoče, ta model je možno kupiti le z TOS in nikakor drugače. Končalo se je seveda tako, da nisem kupila ničesar in sem namesto računalniških trgovin pričela obiskovati trgovine s pohištvom. Ker PC je pač možno dobiti brez TOS, le primerno mizo zanj bi potrebovala.

In nekega lepega dne grem povsem slučajno v oddelek z računalniki v dobri veri, da bom kupila spominsko kartico. In tam, v skrbno zaklenjeni stekleni omari, zagleda moj mož moj idealni prenosnik. Črne barve, vam povem, točno gre k vsakemu pohištvu in se poda k ravno vsaki barvi oblačila. Ima pravokoten zaslon, da na njem lahko na dopustu krasno gledamo filme. Lahek, kar se mi je še posebej dopadlo. Ja, seveda ima tudi vse ostalo, web kamero, ima 4GB, velik HDD, hiter je kot strela. No, imeli so pa dva modela istega modela (čeprav meni ni bilo jasno, kako se lahko enakemu modelu reče različen model). Večji del zaloge prodajalne so sestavljali računalniki s TOS, imeli pa so tudi nekaj brez TOS ali kakor mi je prodajalec zaupljivo šepnil: „Ima sicer OS, ampak ta OS je Linux.” Sem mu rekla samo: „Hudo! Točno to rabim!” Sveto sem mu obljubila, da se bom spopadla točno s tem Linuxom, vendar ga pogled na dekle srednjih let z nekaj odvečnimi kilogrami in nežnimi ročicami očitno ni prepričal. Celo nasvet mi je dal, naj nikar ne nalagam nelegalne programske opreme. „Gospodična, lahko plačate visoko kazen,” mi je rekel. In mi vsekakor pokazal, kaj vse pa lahko kupim, s popustom vsekakor. Čuda reči ponujajo, to pa res, ampak resnično nastopi problem za prodajalca, ko  mu stranka pojasni, da vse našteto lahko dobi tudi zastonj.

Mirne vesti sem mu zatrdila, da nikakor nisem kršitelj avtorskih pravic, kajti že pred časom sem našla pravo rešitev za vse svoje probleme, to je operacijski sitem Ubuntu. „Kaj?”, se je začudil, nakar sem mu, dobrega srca, kot sem, razložila, kaj je Ubuntu in priporočila, naj kupcem na licu mesta, to je v sami prodajalni, ponudi instalacijo tega brezplačnega in legalnega OS.

No, popoldan sem odšla v lokalni hotel, iskreno priznala, da nisem njihov gost in milo zaprosila, bi bilo mogoče, da se priklopim na njihovo povezavo in nasnamem, kar mi manjka, da bi lahko gledala filme na svojem računalniku. Hotel ima za svoje goste brezžičen dostop do Interneta, meni so sicer dovolili njegovo uporabo, so me pa zaprosili, naj molčim o tem, kako ga lahko tudi tisti, ki niso njihovi gostje, uporabljajo. Ne bom zlorabila zaupanja, bom molčala o imenu prijaznega hotela, sem se pa že tedaj zahvalila prijaznim uslužbencem in v ta hotel bom redno prihajala na kavo ali čaj, predvsem brez računalnika. Kajti v svojem prostem času pa res (še vedno) nimam namena brkljati po netu.

Ubuntu namizjeKakorkoli, obilno sem se namazala z zaščitnim sredstvom proti komarjem, sedla na teraso hotela, vtaknila v računalnik CD z Ubuntujem in ga nasnela na računalnik. Prisotni gostje, bilo jih je kar več kot ducat, so začudeno spremljali instalacijo. Najprej se je eden od njih, ki je sedel za mojim hrbtom, pozanimal, kaj počnem in ali gre za vojaški program (verjetno ga je k temu mnenju napotila rjava barva namizja, pa tudi jaz sem nergala, le kje je moj kozel, ki sicer krasi moje namizje, ampak sem si ga nasnela kasneje). „Ne, to je vendar Ubuntu,” sem mu razložila. Človek je prisedel k meni in opazoval monitor. Nakar so se primaknili še drugi. Končalo se je tako, da sem tisto popoldne imela brezplačen brezžičen internet in še dve kavi za povrh, ker so moj račun plačali gostje hotela. Mnogi od njih so prvič videli Ubuntu, strašno jih je začudilo dejstvo, da gre za brezplačen operacijski sistem, ki celo deluje. „Ne more biti kar zastonj,” so govorili vsi po vrsti. „Oh, pa je,” sem jim zatrdila in na nekaj računov zapisala naslov spletne strani, kjer si ga lahko tudi sami snamejo in preizkusijo, ne da bi ga pri tem instalirali.

Kot ultimativni dokaz kakovosti Ubuntuja sem v računalnik vtaknila DVD film s strašno finimi efekti (ZF, kaj pa drugega!) in množico pošasti, ki vsekakor takoj ni deloval.

Namreč filmi so zaščiteni, drugače bi jih lahko ravno vsak razmnoževal po mili volji. To je bil tudi namen mojega obiska hotela, hotela sem si na dopustu, ko je bilo že ravno slabo vreme, ogledati nekaj filmov.

Opazujoči so kimali, češ, saj smo vedeli, da to pač ne more delovati kot TOS, nakar sem odprla Ubuntu dokumentacijo, kjer se nahajajo natančna navodila za instalacijo libdvdcss paketa. Odpiranje terminala, ki mi je bil še pred kratkim španska vas, je bil najbolj napeti del instalacije. Nakar sem nasnela še xine ter VLC media player, posledično so ZF pošasti zavzele monitor in navdušile prisotne. Malo je manjkalo, pa bi spila še tretjo kavo. Bi tudi jo, če ne bi bila tako pozna ura in če ne bi bilo javno prikazovanje filmov prepovedano.

Nakar sem pokazala še nekaj uporabnih programov. OpenOffice.org je požel glasne ohhhhh. Gimp prav tako. TuxGuitar, program za notacijo je takoj našel svoje stranke, saj obstaja mnogo staršev, katerih otroci obiskujejo glasbene šole. Pregled programov, ki so brezplačni, je prepričal še zadnje dvomljivce, posebej tiste, ki morajo uporabljati programe, ki delujejo izključno na TOS (Wine je pravi odgovor ali pa istočasna namestitev TOS in Ubuntuja).

Pa še za vse ostale, kaj pravzaprav pomeni brezplačen odprtokodni program izraženo s konkretnimi številkami. Cena mojega računalnika s TOS bi bila za približno 120 € višja. Pazite, gre za popolnoma enak model računalnika, nobene razlike v HW med njima ni bilo. Cena TOS se sicer giblje od 70 € navzgor, odvisno od različice in popustov pač. No, potlej bi verjetno veljalo na računalniku napisati kakšen tekst. Cena pisarniškega paketa se giblje od 50 € navzgor, s tem da v tej najcenejši verziji ni vključen denimo program za delo s podatkovnimi bazami. Če bi se mi zazdelo, da moram nekaj že početi s posnetimi fotografijami, pa lahko sami preverite, koliko stanejo programski paketi za obdelavo slik. In tako dalje in tako dalje, da ne omenjam novih verzij istih programov, ki jih je znova potrebno plačati, saj nadgradnja v novo verzijo ni zastonj. 

Za razliko od prvega načina sem pri drugem dobila dve zastonj kavi, plačala sem samo ceno računalnika, brez dodatnih stroškov izdelujem lastne dokumente s programom OpenOffice.org, obdelujem slike z Gimpom in še marsikaj drugega lahko počnem legalno in zastonj! Ubuntu je OS sistem, ki sprošča in osvobaja ter blagodejno deluje na počutje moje denarnice! Za nameček naj pa ponovno napišem še nekaj. Doma imam 6 let star PC, ki odlično deluje z Ubuntujem, s TOS pa je hropel, hreščal in se zmrzoval! Za sedanjo verzijo TOS, ki jo bo letos itak nadomestila nova verzija, pa sploh ni več primeren! Pri Ubuntuju ta isti PC deluje kot namazan, bistveno hitreje in bolje, kot je deloval s TOS. O svojem novem prenosniku pa ne bi izgubljala besed. Zadevščina prebija vse moje predstave o hitrosti, seveda ker imam Ubuntu. Ne žre mi živcev z mački in psi ter sponkami, ki se pojavljajo na monitorju, ne rabim dragega protivirusnega programa in firewalla, imam oboje brezplačno, na Internet dostopam brez problemov, nič mi ne izgine in nič se mi ne sesuje. Tako da uživam, naravnost uživam, ko delam z odprtokodnimi programi!

Je že res, da je prehod s TOS na Ubuntu ali kak drug Linux program stresen za uporabnike, ki s(m)o leta in leta uporabljali TOS. Toda dolgoročno gledano je zame bolj stresno, da se mi vse „sesuje”, da sem prisiljena vedno znova nekaj kupovati! Čas, ki sem ga porabila za to, da sem se naučila delati z Ubuntujem, ni bil proč vržen čas.

Preizkusite Ubuntu tudi sami, ne bo vam žal. Če potrebujete pomoč, se obrnite na slovensko skupnost Ubuntu, kjer vam bodo rade volje pomagali. Na voljo vam je tudi wiki, ki vsebuje koristne članke, ki vam bodo pomagali. Naj jih naštejem le nekaj:

Vaša vprašanja so dobrodošla na njihovem forumu. Ne bojte se vprašati, je pa res prej bolje, če pregledate, ali je že kdo spraševal isto (verjetno tudi je). Meni so denimo skoraj morali narisati, kam naj vpisujem posamezne ukaze, ker mi niti pod slučajno ni bilo jasno, kaj je terminal in kako deluje. Tako da se danes lahko samo še režim sami sebi, kaj sem spraševala.

Ponovno naj zapišem, da me izjemno žalosti, ker opažam, da v mnogih šolah od otrok zahtevajo, da naloge izdelajo s pomočjo plačljivih programov. No, Ubuntu vam brezplačno ponuja, dragi straši, rešitev tudi tega problema. Uporabite OpenOffice.org in dokument, ki ga bo vaš otrok izdelal v tem programu, recimo v Writer-ju (urejevalniku besedil), pretvorite v datoteko z ustrezno končnico! Seveda, tudi to je mogoče! In če ste ravno soočeni z dejstvom, da si želite izdelati pdf datoteko, vam bo to omogočil taisti program! Delo s podatkovnimi bazami, slikovnim materialom, video in avdio posnetki je lahko tudi zastonj in predvsem legalno, kar ves čas poudarjam! Nikomur od nas ni potrebno jemati nekaj, kar nam ne pripada. Kajti lahko vsi vzamemo tisto, kar pa nam zanesljivo pripada – brezplačno programsko opremo v svojem jeziku, ki jo lahko prilagajamo svojim potrebam! Ja, točno to je Ubuntu.

Želim vam lep dan in upam, da bo moje razmišljanje pomagalo vsem, ki v teh dneh predvsem zaradi svojih otrok kupujete novo računalniško opremo! Imejte se skrajno lepo!

 

QR-Code dieser Seite

Uporabljamo piškotke. Celotno obvestilo v angleščini še prevajamo. Hvala za razumevanje. We use cookies to improve our website and your experience when using it. Cookies used for the essential operation of the site have already been set. To find out more about the cookies we use and how to delete them, see our privacy policy.

I accept cookies from this site.

EU Cookie Directive Module Information